Evidenca stavbnih zemljišč: Ključ do učinkovitega načrtovanja in trajnostnega razvoja prostora

Urejanje prostora v Sloveniji trenutno ni skladno s trajnostnimi načeli. Za trajnostni razvoj je ključnega pomena ustrezno urejanje prostora, pri čemer je še posebej pomembno gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. V povprečju je tretjina stavbnih zemljišč nepozidanih, zato se na eni strani občine soočate z visokimi stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč ter na drugi strani investitorji s pomanjkanjem primernih zemljišč za gradnjo stavb.  Eden od razlogov za tako stanje je tudi manjkajoča evidenca o stanju stavbnih zemljiščih in njihovem razvojnem potencialu.

V preteklih letih je prostorski razvoj v Sloveniji pogosto temeljil na posamičnih pobudah investitorjev, kar je povzročilo širitev naselij na kmetijska zemljišča in zanemarjanje degradiranih urbanih površin. Da bi se tovrstnim razvojnim izzivom izognili, je ključnega pomena vzpostaviti celovito in zanesljivo evidenco stavbnih zemljišč. Evidenca stavbnih zemljišč je pomembna evidenca, ki omogoča načrtovanje prostora, upravljanje z zemljišči, načrtovanje komunalne opremljenosti in izvajanje zemljiške politike. 

Vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč

Kje so razlogi za visok delež nepozidanih stavbnih zemljišč? 
Kako učinkovito načrtovati in razvijati stavbna zemljišča? 
S katerimi ukrepi lahko pospešite aktivacijo stavbnih zemljišč?  

Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja lahko pridobite z vzpostavitvijo in uvedbo evidence stavbnih zemljišč v vsakodnevno rabo. Evidenca stavbnih zemljišč, ki vsebuje podatke o pozidanih in nepozidanih zemljiščih z razvojnimi stopnjami, je ena ključnih evidenc, ki jih občina potrebuje za učinkovito opravljanje nalog s področja urejanja prostora v njeni pristojnosti. 

Ministrstvo za naravne vire in prostor je 7. 5. 2024 vse občine obvestilo o sprejetju dveh ključnih pravilnikov za pričetek aktivnosti na področju evidence stavbnih zemljišč in hkrati o strokovni ter finančni podpori ministrstva pri izvedbi projekta. 

Občine ste v skladu z ZUreP-3 zavezane k vzpostavitvi evidence stavbnih zemljišč. Zaradi koristi, ki jih prinaša evidenca pri rednem delu občine na področju urejanja prostora, predlagamo, da k vzpostavitvi pristopite čimprej.  

Način izvedbe vzpostavitve evidence stavbnih zemljišč

Vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč vključuje vse faze vzpostavitve evidence stavbnih zemljišč, od priprave podatkov, javne razgrnitve do vzpostavitve evidence stavbnih zemljišč na državni ravni. Po vzpostavitvi ponujamo redno vzdrževanje evidence in uvedbo uporabe evidence v prakso. 

Primeri uporabe 

Uporaba evidence je sicer odvisna od konkretnih potreb in izzivov v vaši občini, vendar vam v nadaljevanju predstavljamo nekaj izbranih, najpogostejših primerov uporabe:

a. Pregled nad stanjem prostora in strokovna podlaga pri spremembah OPN

Na tak način se pridobi vpogled v stanje pozidanosti stavbnih zemljišč na eni strani ter analiza dejanskih možnosti razvoja nepozidanih stavbnih zemljišč. Velikokrat je zaloga nepozidanih stavbnih zemljišč velika in pogosto srednjeročno neizkoriščena, hkrati pa občina nima možnosti širitve stavbnih zemljišč zaradi previsokega obstoječega fonda prostih zemljišč

b. Ukrepi zemljiške politike

Kot ključna mehanizma zemljiške politike, po ZUreP-3, bi izpostavili odmero takse za neizkoriščena stavbna zemljišča ter načrt preskrbe z zemljišči. Z ukrepoma občina aktivno pristopi k izvajanju zemljiške politike. Osnovni namen načrta preskrbe z zemljišči v občini je prikazati vpliv predvidenega demografskega in gospodarskega razvoja občine na potrebe po stavbnih zemljiščih v občini in predstavlja pomembno podlago za odločevalce s področja prostorskega urejanja na območju občine, kot tudi pomembno informacijo o razvoju trga zemljišč.

c. Pozitivni ukrepi za pospešitev aktivacije nepozidanih stavbnih zemljišč

Na podlagi analize nepozidanih zemljišč po podatkih evidence stavbnih zemljišč se identificira ključne problematike zaradi katerih se stavbna zemljišča ne aktivirajo. Nato se za konkreten izziv načrtuje ukrepe – promocije in spodbude. Npr. za parcelno neurejeno stanje se izvaja promocija ukrepa pogodbene komasacije na območju stavbnih zemljišč ter spodbude lastnikom npr. kot sofinanciranje izvedbe postopka. 

Vzpostavitev in vzdrževanje evidence stavbnih zemljišč je  za trajnostni razvoj in urejanje prostora  nujna. Zanesljivi podatki o stavbnih zemljiščih omogočajo občini boljše načrtovanje in upravljanje prostora, hkrati pa prispevajo k bolj urejenemu in trajnostnemu razvoju urbanih in podeželskih območij.

Če bi radi izkoristili prednosti, ki jih prinaša evidenca stavbnih zemljišč, nas kontaktirajte za neobvezujočo predstavitev projekta vzpostavitve evidence stavbnih zemljišč ter primerov uporabe v vsakodnevnih nalogah občine.